Gumijasti pospeševalnik se nanaša na gumijast vulkanizacijski pospeševalnik. Vulkanizacija gume se večinoma izvaja z uporabo žvepla, vendar je reakcija žvepla z gumo zelo počasna, zato so se pojavili vulkanizacijski pospeševalci. Dodatek pospeševalnika k gumeni spojini lahko spodbudi aktivacijo vulkanizacijskega sredstva, s čimer pospešuje reakcijo zamreženja med vulkanizacijskim sredstvom in gumo molekulo, s čimer doseže učinke skrajšanja vulkanizacijskega časa in znižanja temperature vulkanizacije. Glavna uporaba vulkanizacijskih pospeševalcev so večinoma sulfenamidi, tiazoli, tirurami in nekateri terpenoidi, tiosečnine in ditiokarbamati. Med njimi imajo sulfenamidi najboljšo celovito učinkovitost in so najbolj razširjeni.
Gumijasti pospeševalnik je pospeševalnik po naravni poti za naravni kavčuk, butadien kavčuk, izopren kavčuk, stiren-butadienski kavčuk in predelan gumijasti material. Običajno se uporablja pri izdelavi kablov, trakov, gumijastih čevljev, notranjih cevi, svetlih barv itd., Še posebej za alkalije. Močna sestavina saj. Varna je pri obratovalni temperaturi, močni pri odpornosti na odpornost, hitre hitrosti vulkanizacije in visoke natezne trdnosti, kar lahko poveča delež uporabljenega sintetičnega kavčuka. Nizka toksičnost in visoka učinkovitost, je idealen nadomestek za NOBS in ima odlično celovito delovanje. Imenuje se standardni pospeševalnik. Veliko se uporablja pri proizvodnji radialnih pnevmatik. Uporablja se lahko v kombinaciji z aldehidnimi amini, antrakinoni in pospeševalci tirurama. Če se uporablja v kombinaciji z zaščitnim sistemom za zaščito pred vžigom, ta tvori dober vulkanizacijski sistem. V glavnem se uporablja pri izdelavi pnevmatik, gumijastih čevljev, cevi, trakov in kablov.
Mehanizem vulkanizacije gume je še vedno mešan. To je zato, ker pri proizvodnji gumenih izdelkov obstajajo netopni vzorci naravnega kavčuka in veliko hkratnih reakcij, zaradi česar je težko vulkanizirati gumijaste molekule v kompleksne polimerne mreže. Mehanizem je mogoče razdeliti na dve vrsti: mehanizem prostih radikalov in ionski mehanizem. Raziskovalci, kot so Bacon in Famer et al. verjamejo, da alilična resonanca gume olajša zamenjavo vodika na sosednji metilenski skupini dvojne vezi.
Zato je v vulkanizacijskem postopku gume žveplov dvakratni radikal, ki nabira vodik na gumeni a-metilenski skupini, začetek reakcije. To pomeni, da je proces reakcije proces prostih radikalov. Bateman et al. verjamejo, da oskrba z dvojno vezjo na gumi povzroči, da se -SS-vezina S8 razbije in razgradi v ione, to je, da je vulkanizacijski proces ionski reakcijski proces. Doslej je bolj zrela raziskava mehanizem za spodbujanje vulkanizacije cianove soli tiazola in cinka ditiokarbamata.
